Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/217

Lahir.
Je vmolknula v prepiru puntarskim;
Obsojen si po sklepu parlamenta
Zgubiti krono ti in pleme tvoje.
Dünoa.
Nesramni puh oprostenih meščanov!
Karol.
Pri materi si moji kaj poskusil?
Lahir.
Pri materi —
Karol.
De, kaj so mati rekli?
Lahir
(nekoliko pomisli.)
Bil ravno god je kraljovenčanja,
Ko v Sendení sim prišel. Parizani
So bili kot za praznik lišpani,
Na vsaki cesti, kjer britanski kralj
Je peljal se, so častni loki stali,
Potresen pot je s cvetlicami bil,
Vriskaje je, ko de bi bile trume
Francozke sveta pol premagale,
Okolj kočije skakala derhal.
Sorelka.
So vriskali — se veselijo, de
So serce sterli kralja miliga.
Lahir.
Fantiča mladiga, Harí-Lankastra,
Sim vidil na kralj evimu prestolu
Sedeti Ludovika svetiga;
Ošabna ujca, Betford ino Gloster,
O njemu, in pred tronam na kolenih
Je prisegaval Filip vojvoda,
Tvoj stric, za sebe in dežele svoje.
Karol.
O, nepošteni pêr! Nevredni stric!
Lahir.
Fantiča prime strah in se spotakne,
Ko po visocih stopnjah gré na tron.