Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/350

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Oblači se v svilo, dragosti le jé,
Koravd ji je treba, zlatnine, se vé.

Vladarstvo škofije, razumi se to,
Izklučno je v njenih ročicah biló,
Syalo je sonce, in dež se je vlil,
Kot njeni petelin obernjen je bil.

Pa bolj ko kujavno se suče ta smet,
Od ure do ure bolj zanjo je vnet,
In tako zgodí se, de zabi ves mar,
Se dane obljube ne spomni nikdar.

Sedé pri večerji nekada vesel
Je verlo obirati ravno začel,
Na enkrat se vrata dvorane odpró,
Pozabljen Iglano se bliža mu zlo:

Bog z vami, moj striček, me prav veselí,
De vaša se sreča tak lepo vertí,
Zadostenje moje doveršeno je,
Ak le zadovoljni z okoljšino ste.

Okrogla je sreča, gre včasih nazaj,
Tak mene zadela potreba je zdaj;
Govoril o sinu sim nekaj tačas,
Preskerbite ga in pobot bo za nas.

Prebendica mala, vi spomnite se,
Jo ravno previditi sila vam je,
Za sina bi vgodna mi zdela se res,
Če ni kaj overe al uzroka vmes.

Prepozno! zaverne sestrična nakrat,
Obljubljena že je, dobi jo moj brat;
Le cenite sami, se lahko spozná,
Njegova pravica čez druge veljá.

Zna biti poznejši — prihodnič — nekdaj,
Bo našlo za vašiga sina se kaj;
Nej čaka! smo uzrok, smo krivi le mi,
De vsakimu v kotu previdenja ni?

Nej čaka! povzame besediti on,
Vladíka mogočni, in spelje sermon;
Brat njeni, moj stričnik, ostane pri tem,
Kar ona je rekla, enako povem.