Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/269

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Reče; razumi nahip Junona ga limbaroramna.
Cversto zasuče korbač; zadirja ko strela ji vprega
Medju verhovjem gorá in svitlim nebeškim zvezdišem.
Daleko kar le čuvaj na stražnici zračni pregleda
Morja, valovja, gorá, in ravniga polja v okrogu,
Tak je napregi ti skok, tak urno je boginja spela.
Ker sta do Troje prišlè, de krasno zedinjene reke,
Združene kjer se valé Skamandra, Simóisa vode,
Vstavi viharni ta voz Junona limbaroramna,
Konja izpreže, i vse zavije v oblake debele,
Jestvine tema pa koj ambroziška reka naplavi.

Boginji spešite zdaj, ko vplašene dve golobici,
Željno pomoči sicer junakam i trumam Ahajskim.
Kraju približate se, kjer pervi so bili možaki
Tideja sinu okrog, silovitimu konje jahavcu,
Del hrepeneči i zmag, ko ropa pohotni leóni,
Al pa divjaki planin, ki krute kreposti so polni;
Mahoma dvigne oglas tam boginja limbaroramna,
Stentoru slična po vsim, po vidu, besedi in kriku,
Tistim ki kričal je tak, možakov ko petdeset druzih.

Bodi te sram, Ahajski narod, če prav izobražen!
Dokler je z vami Še v boj pogumni zahajal Ahiles,
Niso Trojanci nikod se tvegali von iz ozidja,
Bab Ahila so se, in sulice v živo zadevne,
Zdaj pa boriše jim je od mesta clo daleč o barkah!

Rekši predrami pogum, oserčja možakam omaja.
Palas Atena potem Diomeda nemudnoma iše,
In ga, ne dolgo, dospè na vpreženim vozu zamotež,
Ravno ko rano suší, ki vsekal mu Pandor je kruto.
Muči ga pot in pritisk jermena, skitovje nosivca,
Roka oterpnjena skor brez gibanja spredi molí mu.
Jermen dvigaje od ran je brisal gonobe sušivši.
Konj se dotakne in te besede mu boginja reče:

Malo podoben je sin pogumnim očetu Tidéju.
Bil je postave ta res le nizke, pa bil korenjak je!
Nekada bilo mi ni po volji de bil bi boríl se,
Ali de žugal bi bil, ko šel je poslan po Ahajcih
Množtvu Tebanskim nasprot, med silo veliko Kadmejcov;
Nej se gostuje domá, sim rekla mu, s hrano i vinam,
Njega pa gnal je pogum, ni dal si pokoja, ne mira,
Klical Kadmejce je v bor, posamezno vse je premagal,
Tako veljavno mu zmir sim stala o boku budeča.
Tebi enaka pomoč, ko njemu branivno zavetje,
Te opominjam sedaj, klicaje te v bitvo s Trojanci,