Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/250

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Prideta v izbo na mah Aleksandra bogastva blešečo,
Hišna in dekle se koj umaknejo k svojim opravkam.
V izbici bivši obé, tak boginja kakor milenka,
Sedež primakne ji koj, smehljaje se Venera sladko,
Ravno junaku nasprot, Aleksandru objema želečim,
Helena vsede se tam, hči skitodrobivniga boga,
Proč obernivši pogled očita ljubimcu sledeče:

Al si jo vbrisal domú? bi hotla pobit de bi ležal
Možu po silnimu tem, ki pervi mi bil je zaročnik!
Vednoma prej si bahal, Menelaja premagaš de daleč,
Tako z osebno močjó, ko pšice in kopja dervivši!
Hajdi! pokliči na bor, v osebni dvobor, Menelaja!
Tode sovétvala ti, junaka se taciga bati,
Rajši pobegniti v stran, ogibati take se desne,
Ne se prepirati s tem veljavni v boritvi razločbe,
De te ne dregne v pogín z nevžugano sulico svojo.

Paris overne na to sledeče besede izrekši:
Mila, ne žali me s tem, ne muči z očitanjem tak me.
Dnes je premagal me on s podporo Minerve Atene,
Drugič užugam ga jaz, tud milostni nam so bogovi.
Dojdi! v ljubezni želim pridružiti spolno se tebi,
Nikda me tako pohot, ko ravno sedaj, ni napadal,
Ne ko bežala sva sem po cvetnih dobravah Lakonskih,
Prej ko stopila v obran sva barke na morju zibavne,
Ter te v Kranejski objel gošavi sim ojstriga mika,
Kakor objeti želim dotične bližine te ravno.

Reče planivši na lož, prehiti ga skorej milenka,
Žarno objeta v dotik se gugata v postelji prožni.

Krogoma leta Atrid ko divja zverina požrešna,
Pazi de vgledal bi ga, junaka lepot Aleksandra;
Tode mu trud je zastonj, nobeden obojniga polka
Reči ničesar ne ve Menelaju izvestja želečim.
Tega ne skrivajo mu iz dobre do Parida volje,
Vsim je ostuden ta bil, ko tamna naklomba osode.

Zdaj govoriti začnè Ahajski vladar Agamemnon:
Čujte me, združeni vsi, Ahajci, Trojanci, tovarši!
Vidno dobitnik je dnes mogočni junak Menelá-os,
Dajte Heleno tedaj nam zopet s posestvam i blagam,
Plačajte tudi, se vé, dostojno pokoro, Trojanci!
Ta pa pravilo potem prihodnim zadevam ostani.

Tako doverši Atrid, pohvali ga množtvo Ahajsko.