Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/224

Vse lupine, vsi olupi,
So zlato, visoki kupi
Te zaveržbe krog ležé
In dvoriše razsvetlé.

Zdaj na mah odpró se vrata,
Jagod bisernih in zlata
Vsa leskeča, svitla vsa.
Se prikaže kneginja.
Na povoju černolasnim
Sveti luna z oblam krasnim,
Ob obočnim čelu spred.
Bliska zvezd se trikrat pet.
Veličanska nje postava
Bistri serni slično plava,
Sladke simfonije kras
Je besede njene glas.
Pelje pa pod pazho eno
Lepo, tode starši ženo,
De je mila svekervá,
Zgodba nam spoznati dá.
Car osupnjen gleda pazno,
Vmah razume zmedbo razno,
On zavpije hrupa vmes:
"Al so sanje, al je res!"
Kar ne more več izreči,
Jamejo mu solze teči,
On objame ženo nem,
Sina tud spozná potem.
Slavi, diči zlo nevesto,
Hvali narod, hvali mesto,
K mizi vsi potem gredó,
Krogoma se vsedejo.

Aj! je bila to pojedna,
Bogatije take vredna,
Vse vladarje stre obúp,
Prej ko sprav'jo tako skup.

Zlobni sestri z Babariho
Splazite se tiho, tiho,
Prej ko je mogoče preč,
Ni jih bilo v družbi več.
Kakor vedle, kakor znale,
So po kotih se skrivale,
Vse jih iše, car i sam,
V šupi najdejo jih tam.
Govorile so resnico,