Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/201

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Car Saltan se grozno čudi
Rekši: "Ak me smert ne zgrudi,
Knez Gvidona, vbij me grom,
In te čuda vidil bom!"

Sestrama pa ni po volji,
Zdi se jima mnogo bolji,
Koj začetka, tak al tak,
Zabraniti čin enak.
Z Babariho, zvito babo,
Zmedejo vse tri, ne slabo,
Zamotano pusto reč
Bolj in bolj, in zmerej več.
Starji vpije, kaj še, kaj še,
Take mube so za mlajše,
Klamam kdo verjel bi tem?
Ja za večji čudo vem! —

"Znajte, tak pristavi zlobna,
V gojzdu nekim — hosta drobna
Rase v njemu tesna zlo —
Je drevesce jelkovo.
Veverca pod jelko poje
Čudno sladke pesmi svoje,
Čivka, žvižga medju tem
V ostermenje ljudu vsem.
Zraven pa oreške tare,
Lešnike izverstne šare,
Muzikalno vedno v takt,
Zerno vsako je smaragd,
Čisto zlato so lupine,
Delo noč in dan ne mine,
Tak zlatovja krog in krog
Silno velik je oblog."

To de bilo bi mogoče,
Car Saltan verjeti noče,
Zlo jezi se naš komar,
Skor bi serda počil kar.
Zašumi okoli tetke,
Skusi dva in tri zaletke,
Ter ji želo zasadí,
Ta se koj na tla zvalí.
Desniga očesa sredo
Ji zadene, bola bledo
V rokah druzih pusti on,
Ter skoz okno ferkne von,
Tetka cvili ljute rane,