Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/169

Tak ne vem, živí al ne,
Luna vedla bo mordè!"

Potolaži tuge grozne
Jelisej do ure pozne,
Ko zagleda lune krog,
Tim nasprot oberne stok:
"Serpič lune, lep obliček,
Pozlačen, rumen rožiček,
Zemljo gledaš v enomer,'
Vse ti vidiš brez over.
Zgoda vstaneš radoveden,
Krogloličen, svitlogleden,
Zvezde vse pod tabo so,
In te jako čislajo.
Kar na svetu prigodí se,
Tebi zdela pred očmí se,
Vse zavitke ti poznaš,
Vsih skrivnosti ključ imaš;
Luna, daj mi razodeti,
Al si vidla kje na sveti
Moje ti neveste kras?
"Razodeni vse na glas!"

Te besede sliši jasne:
"Nisim vidla dive krasne,
Al je živa, v to ne grem.
Kje bi bila, tud ne vem.
Zvezdam ja le poti čertam,
Po skrivnostih pak ne vertam,
Tak na zemlji se zgodí
Mnogo, kar mi znano ni."

Jelisej na to: "Presodba
Taka je nevkretna zgodba,
Kaj mi bo začeti zdej,
Kod je išem zanaprej?"
Tolaživši luna reče:
"Nej te to nikar ne peče,
Urni veter, biti zna,
Prašan to na znanje dá."

Jelisej zaupajoči
Vetru koj se priporoči,
Ter za njim kar more vrè,
Kmalo blizo njega je:
"Čuj me, veter, ti mogočni,
Dregar ti viharja ročni,