Stran:Jenko Vaje 1.djvu/59

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


strah in groza obšla, če si je zmislil, de bi ga utegnili poprej imenovani gospodje neutegoma zvezati, v Novimesto gnati in kakor "špiona" na pervi zid nasloniti in s svincem v kertovo deželo poslati. Tudi starega častljivega fajmoštra so kmalo potem pokopali, ker nagli mertvoud jim je že čez osemdeset let staro življenje končal in tako je padla ta štiridesetletna farna podpora. Bili so blagodušni in verli mož, niso jim bili, kakor se večkrat zgodi, tisuči forintov pri sercu, temveč blagor farmanov in do maliga so vse sproti zdajali. Marsikaka solzica jim jo pomočila hladno gomilo in hotla reči: "Ne bo ga kmalo tekega gospoda."

Tudi pri učitelji ni ostalo brez vojakov, dobili so silno velike otepače. Bila so, kakor so rekli vsi trije Bretonci, brez vse tako glasovitne francozke omike in pravi medvedji. Postregila sta jim