iz Bendra v Ratisboni ustavljati ukazal, 30. nov. t. l. Vojska na Nemskem je tedaj še dalje terpela, in Danci vzeli so Holstein, Šlezvik in Bremen, Poljci in Saksonci Pomernsko. Do leta 1713 bila je vsa švedska armada po mnozih zmagah in omagah večidel pobita in nazadnje v močvirjih od zedinjenih Saksoncov, Dancov in Rusov zajeta in vjeta. Ker so Rusi tudi na Švedsko Pomernsko namerjali, dobil je Branibor povelje to Krajino kot sekvester posesti z braniborskimi in holsteinskimi vojaci in Kralj Friderik Vilhelm doveršil je to povelje.
V tacih okoliščinah dobil je Drag. XII. svoje dežele, ko je 11. nov. 1714 iz Turčije v Stralsund prišel. Osorno je od Frid. Vilhelma svoje Pomernsko tirjal, ker mu je pa odrekel, gnal je iz Volgasta sekvesterske vojake. Zdaj še le zedinil se je Frid. Vihelm s sovražniki njegovimi in nadlegval Stralsund, kjer je Drag. XII. bil. Ker se mesto dalj deržati ni moglo, se zmuzne Drag. 11. Dec. v Schonen, in 12. se je podala. Vse Pomeransko je bilo zgubljeno in Dragotinu ni drugega ostalo, kakor sovražnikom
