To leto, ko je Dragotin XII. na Saksonskem bil, stal je na nar višjem zubeljcu svoje slave. Vsi dvori, še nar iskreniši prijatli Miroslava Augusta, spoznali so Lesčinskega za pravega kralja; iz vsih krajev so na Saksonsko romali, da bi vidili junaškega viteza. Še Marlborough ga je 1707 tam obiskal in ga pregovoril, da se ni v špansko nasledno vojsko, Francii na pomoč, vtaknil. Cesar Iozip mu ni samo salastni hod skozi avstrijansko Šlezio prizanesil, ampak tudi po prigovoru Švedov šleskim protestantom hasnovito pogodbo poklonil.
Dragot. XII. je imel sedaj še enega sovražnika premagati Petra I., ki je doslej ne več od njega napaden Ingermanlandsko posedel, Petrograd (1703) ustanovil, vojaško brodovje na izhodnem morju oborožil in po Liflandskem se razprosterl. Zdaj pa, ko je Dragotin XII. skoro eno celo leto na Saksonskem si odpočil, si novincov nabral in se oborožil, dere iz Saksonskega čez Poljsko nanj.
Sicer jacega cara merzelo je in boju temu uiti
