Stran je bila lektorirana
V mater, brate in sošolce svoje
Oberni premilo ti okó?
Saj tud' nam ločenja čas prihaja.
Kmalo pridemo v naročje tvoje,
Kmalo 'z nas le pest pepela bo.
Ljubljana.
Ravno je nekdo pri nebeških vratih pozvonil, i hitro je Gabriel pertekel, da vidi, kdo da pride. Vidi da je Ljubljančan, hiti tedaj Bogu povedat, da en kosmat Ljubljančan zunej stoji, i bi rad pred sodni stol stopil.
Naj pride, reče Bog, in ročnama se vrata odpro, pred visokim stolam pa stoji gizdelin, ki mu visoki zajci lice strižejo. ˝Kako si se poslužil dni, ki sim ti jih odmeril?˝ Vpraša Bog ˝Niks krajneriš nur deutsch.˝ reče bradač. Nur deutsch reče Bog, iz Ljubljane pride; Gabriel Ljubljančani več Slovenskiga ne razumé, boš mogel iti i Ljubljano iz slovenskih krajev med nemške
