Stoje po licih jima kaplje vroče,
Objeta sta, ko bi bila telesa
Eniga, spustiti žnabel žnabla noče.
To ljubezen je zmagala pri Bogomili luč kerščanske vere; ta ji razklene vse vezi, ktere so jo na Čertomira vezale, de postane kristjana in obljubi Jezusu biti nevesta.
Nobena me ne bo premagala sila
Bila de svojemu sveta Mesiju
Nebeškimu bi ženinu nezvesta
Nikdar ne morem tvoja bit' nevesta.
Sije nam naproti nebeška ljubezen Bogomilina, ki opustila je sladnost posvetna, da sebe in ljubega večno osreči in večno žnjim se izedini:
De bi od smerti rešil se nesrečne,
In tamkej mili Bog v nebeškim raji
Zamenoj te, dragi, sklenil čase večne,
Pustila vnemar sim želje nar slaji,
Pustila vnemar dni na svetu srečne
Sim odpovedala se zvezi naji.
Ali v sledečih versih, v kterih mu Bogomila večne svoje čiste ljubezni naznanja:
Gorela v čistim, večnim bo plemeni
