Stran:Glasi domorodni.djvu/90

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


V tem, kjer mislite vi žalost,
Serce moje radost ima,
Solze britke ne tečejo.
Alj pretresa se mi žila
Serca vsaka od britkosti,
Kadar vidim hčerko, sina,
Ki ni vreden Slave roda,
Ki čez mater se povikša,
Vidim zdaj še, ko je prosta
Spomlad z neba zagorila,
De je vrednih malo sinov,
Kviško de ne more lipa,
Hrast ko k tlam jo silno tlači.
To je moja žalost britka,
V tem se jokam, v tem zdihujem!“

Tak je rekla — zapustila
Jo je koj derhal zadeta;
Bog vem alj jo je ganila,
Alj korači terdoserčno,
Tje napre, po ptuje kriča.

Pod drevesam javorjevim
Samka tam sedi Ljudmila;
Milo poje, žaljno guče,
Kakor zapušena tica.