Stran je bila lektorirana
Ljudmila.
Pod drevesam javorjevim
Zala tam sedí Ljudmila;
Milo poje, žaljno guče,
Kakor zapušena tica:
„Blagor vam cveteče rožce!
Lastne nosite ve krila;
Vsaka lepa, vsaka zala
Krasno cvetniga je lika.
Kadar mine zima huda,
In raztaja se ledina,
Vse vas kliče spomlad budna
V novo cvetje z zemlje mira. —
Po domači stari šegi
Se nosila je devica,
Nosil se mladenč nje dragi.
In zvesto sta se ljubila.
Sužnost preoberne šego
V preošabno ptujga kinča;
Je ljubezen pod obleko
Ptujo merzla, kakor zima,
Merzla za prerodbo slavno
Ki želi jo domovina.“ —
