Stran:Glasi domorodni.djvu/80

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Je sestri nekaj reklo,
De vmoril ga je meč.

Gre prašat tje vodico:
„Kje nek je bratec moj,
Pozabil je sestrico,
Prišel bo saj nocoj?“

„Tu bodem ga čakala,
De jutro zazorí;
Se vedno bom jokala,
Če Jankota več ní.“

Marjanca je čakala
Ni bilo brata več,
In zopet je prašala:
„Povej studenc dereč!“

„Alj neseš morebiti
Mi brata solzico;
Si vidil ga solziti
Za svojo sestrico?“

In vol rudeč priteče,
Iz njega zašumí:
„Te kapljice rudeče
Vmorjenih glej so kri.“

„Tud bratica solziti
Sim videl solzico;