Stran je bila lektorirana
Pesem prostopevne Vilke,
Med ljudmi strašno prekleta.
In ročica, ktera vbrala
Me soglasno je sestricam,
Naglo vkovana sponicam,
V ječi temni prebivala.
Serce krasno, prosto, blago,
Ki mi pesmice vdihnilo,
Ah zbolelo je pod silo,
Dalo je življenje drago.
Jaz pa Vilo žlahtno ljubim,
Ljubim mater svojo, Slavo,
Peti oj neznam nepravo; –
Sinka svojga, glas, naj zgubim.
Bolj ko vse so mi sestrice
Drage strune, pevc slaviti;
Z njim se hočem veseliti,
Z njim podati se v temnice.
In svobodo, kakor večno
Vladarico nad zvezdicam'
Cenim bolj, ko med kraljicam'
Nar bolj krasno, nar bolj srečno.
Saj v svobodi, mater Vilo
Sestre, sinka, petje, pevca,
