Stran:Glasi domorodni.djvu/39

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


To ločitva opomina,
Ponovi se bolečina
V tem solzice nam lijó,
Pred ko gremo, se objimo,
Zvesti biti persezimo
Slavi, kamorkolj gremo. —

Kmal na mejah bomo stali,
Bratam dragim zajokali,
Bratam miliga serca;
Bratje! z Bogam ostanite,
Nikdar nas ne pozabite —
Vsi smo doma eniga.

Težko je odločen biti,
Dom in drage zapustiti, —
Tega, tega se bojim;
Ker le z brati vkup živeti,
Z brati svojmi vkup umreti
Vedno vedno si želim.

Če grobovi se odprejo
Deleč unkraj nam za mejo,
K njim prijatli! romajte;
Pojokajte na gomile
Solze britke, serčnomile
Na košice bratovske.

Z Bogam, z Bogam! si recimo,
Bratje zadnjič se objimo,