Stran:Glasi domorodni.djvu/19

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Stran je bila lektorirana

Glej, na svitu vsake zore
Boga sled zaznamvan je!

Duh se vzdigne prot zvezdicam,
Zapusti megleni stan;
Čudna moč da perutnicam
Bliska gib, in piša gan.
Hitro se pod njim v oblake
Skrije zemljice oblok,
Menj in menj vidljive znake
Odpodi svitlob pritok.

Veči, veči — neumljivo
Rase svetov snid in zbor;
Vse se suče, vse je živo,
Tu mogočnosti je dvor;
Vse se vjema, vse se veže,
Hipno ogne teku tek;
Módrost večna svitle mreže
Čez nebo razspenja v vek.

In ko dalje, viši žene
Gor duha prečudni gon
Skoz svetove vse vverstene
V red neskončni, večni spon:
Nagloma mu tir dereči
Svit nebeški zaderži,
Duh slaboten in trepeči
Pred — Stvarnikam omedli —