Stran je bila lektorirana
Alj sužnost je zginila — Slave
Že dnovi nam gori grejo.
Zapojem, kar živo navdaja
V oserčji ležeči mi Bog,
Ki v persih narodov ustaja,
Se zbuja po zemlji okrog.
Vse, kar me za petje je vnelo,
Je gola pravica samó,
Zapojem jo v družbi veselo,
Brez straha očitno, glasnó.
In zraven pa v čašo natočim,
Si vinca, ki bistro šumí,
In bratu v kozarčik jo počim,
De Bog naj Slovenjo živí!
In bratici radosti vžgani,
Zdravljico povzamejo spet;
Naj živijo bratje Slavjani,
Naj živi svobodni ves svet!
