Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/147

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

14*


2. On nima na zliaſno

Saupanja vezh, Pregreſhno in prašno

Ga bode ko mezh; §erze povsdiguje,

In moli ſerzhno, Zhes grehe shaluje

Reſnizhno mozhno.

3. Na duſhini paſhi

Je rad rasveſeljen, {jſe ſmerti ne vſtraſhi,

Sa hojo vterjen; On bres poshelenja

Ta ſvet sapuſti,

V nebeſih shivlenja §e v' duh' veſeli.

4. Ta ranjik je shivel,

Zhes ſheſtdeſet let,

V teshavah prebival, Sapuſtil je ſvet;

§e vedno pokoril, Ker on je bil gluh,

Ni tudi govoril, Ta revesh, ko drug'.

5. Pa Bog je gotovo

Mu gnado dajal, De hojo to novo

Bcr ſrezhno doſtal; Na ſkrivnim tolashi, #

In troſhta jih Bog, De ſrezhni in loshji „_^1

§o v' sadni nadlog'.

6. Dobrote imamo

Velike vſak dan,

Pa jih ne ſposnamo,

Poſvitnim isdan';


.*