Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/145

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran ni lektorirana


140


Sa ranz'ga Josheſa Zhe madeshev kaj ima, De b' njega 's viz uselr 'S terplenja hudih rev.

11. Savoljo ſvojih ran, O Jesuſ! mu odpuſti, Je ga danaſhni dan V veſelje vezhno ſpuſti §kos ſvete maſhe dar, Ki je sa tvojo ſtvar.


IX.

Kaj meniſh, o kriſtjan, Ti hozheſh vedno ſpati,

Odkladaſh dan na dan Od greha ſerzhno vſtati;

Pomiſli, prishla bo Tud' sa-te ſmertna ura,

Al' tebe v' ſvet' nebo Perpravi le pokora.

Le ſmert pravizhniga Je mirna in veſela,

Al' ſmert krivizhniga _ Bo njemu tamkje vsela*- _

Vſe kar ga veſeli, j* Al' kar je tukje lubil, <TT

Kar napzhniga shelij, Zlo vſe bo tamkje sgubil. 4*

Ta ranza mat' je kja^j^, Obrajtana med nami^^i.

In k' bosbji ſlushbi-ſhla Je rada in s' sheljami;

Vſe ſvoje dni sveſto Je v' miru s' nam shivela,

In krishe vſe zhes to . Je s' voljo preterpela.