138
De miloſtliv sancſil Bi nje grehe in ſlaboſt,
Per vezhnimu dreveſu Bi poſladkal nje britkoſt.
11. Prelubi sdaj molimo
Sa to duſho lozheno, De po ſmerti sadobimo
Mero slo natlazheno, Ji bomo pomagali
Priti ſ korej v' nebo, De bode v' vezhni hvali
Nam ſproſila kaj sato.
VIII.
1. O ti mladoſt, mladoſt! Ko lepa rosha zveteſh,
Veſela bres ſlaboſt, Pa sdajzi. sdajzi sveneſh; §e vdereſh naglo v tla, Od ſmerti vdarjena.
2. O ti mladenizh mlad! §mo na te ſe saneſli,
Mozhan ſhe v' ſvoj' ſpomlad', Pa sdaj ſmo te perneſli, Te v' zherno semljo djal', Sakaj bi ne jokal'?
3. Oh, pet in dvajſet let
Sj tu na ſvetu shivel, ^V Pa sdaj od naſ vset -*
Boſh bolji ſvet ushival; Si sdej sapuſtil naſ, Sakrit je tvoj obras.
4. Ti ſi le dvajſet let Na semlji prebivala,
