Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/141

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran ni lektorirana


136


Vſe superne teshave Prav voljno prenaſhati,

Hudizheve ſkuſhnjave Od ſerza odganjati.

2. §vet Auguſhtin ſprizhuje,

De vſak. mora ſpokorit' V britkoſti grehe ſvoje,

Zhe sheli v' nebeſa prit'; Sato je v' ſvoj bolesni

Bil voljan do sadniga Zhe ravno je 's Iubesni

Le hrepenil do Boga.

s. Oh ranjziga Ozheta,

Ki jih sdej ſpremlujemo, Je terla zele leta

Ta ſlaboſt nevtrudena; Per ſvojimu terplenju

Jje oserali na krish, Per truplovim krotenju

Upali ſo paradish.

4. Ta ranza Iuba mati

§tari ſheſtdeſeti let, §o mogli dott preſtati

Shaloſtnih teshav na ſvet, Ko voda ſe isteka

U' nesmerjeno morje Tako tega zhloveka

§mert pobere od semlje.

5. Sato poterpeshlivoſt

Vſim nam dober ſad rodi, Pred boshjim tronam miloſi,

In ſvet raj nam sadobi; Gotovo ſo veſeli

S"ivojih krishev in nadlog, Tam bodo obogateli,

Ker ſo tukje bili vbog'.