136
Vſe superne teshave Prav voljno prenaſhati,
Hudizheve ſkuſhnjave Od ſerza odganjati.
2. §vet Auguſhtin ſprizhuje,
De vſak. mora ſpokorit' V britkoſti grehe ſvoje,
Zhe sheli v' nebeſa prit'; Sato je v' ſvoj bolesni
Bil voljan do sadniga Zhe ravno je 's Iubesni
Le hrepenil do Boga.
s. Oh ranjziga Ozheta,
Ki jih sdej ſpremlujemo, Je terla zele leta
Ta ſlaboſt nevtrudena; Per ſvojimu terplenju
Jje oserali na krish, Per truplovim krotenju
Upali ſo paradish.
4. Ta ranza Iuba mati
§tari ſheſtdeſeti let, §o mogli dott preſtati
Shaloſtnih teshav na ſvet, Ko voda ſe isteka
U' nesmerjeno morje Tako tega zhloveka
§mert pobere od semlje.
5. Sato poterpeshlivoſt
Vſim nam dober ſad rodi, Pred boshjim tronam miloſi,
In ſvet raj nam sadobi; Gotovo ſo veſeli
S"ivojih krishev in nadlog, Tam bodo obogateli,
Ker ſo tukje bili vbog'.
