toto postavo odpovedavajo, ki bi se od juternega vetra dosta čél pokončalo, ino ki rano vunletenje čelam ne bi pridno bilo; kajti še bi cvetje bilo zavečeno ino z' roso napunjeno, od čega si bolezen prinašajo. Pa drugi nam hvalijo obernenje čelinjaka proti poldnevno–juternemi strani, ino vadluvajo, ki toto namerenje čelinjaka vse haske dava ino napovedane kvare isklenuje. Zadnič nam mnogi slavlojejo tudi naravnanje čelinjaka proti polnoči, ki bi čele na toti način bole marne bile ino vu protiletji ne začele prej izletavati, kak kde bi zrak že potrebno segret bil, zato se njih tudi menje bi pogubilo.
121. Kera med totimi mislami pà je naj pravéša?
Med vsimi naj praveša ino skoz, mnogoletne skušenosti poterdena misel zdajnih naj imenitneših čelarov je: postavlenje čelinjaka od poldnešnega sunca nekaj malo proti jutri. Alipa da nam mnoge obstojnosti totega postavlenja večkrat ne dopustíjo, zato si znamo čelinjak tudi ravno proti poldnevnemi sunci nameriti, le moremo skerbni biti za potrebno senco proti sunčni žgečíni na čelnike, naj se vu njih pogače ne raspustíjo, ino potergajo, ino da čele ne bodo nemarne brez dela se zvunah
