PREDGOVOR.
Niedna reč deželskega gospodarstva ne plača na se storjenega zatroška, mara ino truda tak bogato, kak čelna reja, ino le je ona blizo po vsih naših krajih skoro celó zapušena ino ne s' tako marlivostjo ino skerbjo ravnana, kak si zasluži. Malokda najdemo v' ednemi strani več kak dva ali tri čelinjake, ino še tote naj beržej le redko ino slabo orojene, zato je tudi na pridobiček ino hasek malo misliti. Mi imámo čelno rejo več za miloradost, kak pa za istok priprave. Ino či se poprašamo, odkod pride, da toto izdačno reč deželskega gospodarstva tak malo maramo ino oskerbujemo, tè najdemo pri bližnešemi izvedavanji vseli, da je na tem le naša nevednost naj več kriva. Iz vekšega vsi začnejo svojo čelno rejo brezi vsega predznanja. Njihova vučitelkinja je skušenost, ino tota si vedom pusti svoj podvuk drago plačati. Oni sicer občinski pitajo tudi druge čelne gospodare ali tak imenuvane čelàre za svet, ino toti so se resen skos skušenost ino opravila pri čelah vsekdajnim storitbam čelinstva privadili, oni znajo, kak so roji ogrebati, porezavati ino kermiti, neki njih so se navučili tudi iskust, delati odroje; alipa kak morejo čele biti lastno ostrežene, omnožene ino dostojno oskerblene, naj bodo vsako leto pravi ino gotov hasek dale, to so njim celó neznani reči. Blizo vsi so preveno le za omnožavanje skerbni, ino se postavijo skoz dobivanje malih ino poznih rojov v' odviše veliko skerblivost. Po totemi načini gleštajo v' jesen mnoge roje, kerih ne zmožejo skoz zimo prederžati. Ino le, namesto da bi nje oddali, oni nie sirotno odbijejo, ino se vidijo potem vu protiletji pa na svoj lanski broj, ino še dale nazaj postavleni. Od take čelne reje se ne pričaka dobiček, temoč le zguba ino kvar. To pa se ne bi zgodilo, či bi si vsaki
