želodna lušinka dol visí, tak da je njeno pokrivalo pod se obernjeno, tudi se ona z' več ino daleč bolšo kermno kašo, kak delavne čele, oskerbuje. Toti obé obstojnosti storita, da se iz jajca delavne čele narodí matica.
66. Skos kaj se nam to dokáže?
Skos tó, da is pridelka pogáče, vu keri se znajdejo jajca za delavne čele ino červeke ki še so ne tri dneve stari, čele tudi eno ali več matic izležejo, kaj nam je skoz jezerotere skušenosti dokazano.
67. Is čega obstojí kermna kaša?
Ona je na mero po starosti červekov jako razlíčna. Perva, kero červek dobí, je bela ino imá malo duha. Eni mislijo, da jo troti vu svojemi teli pripravlajo, kajti oni, či nje na zadki stiskavamo, tako belavo mezgo od sebe dajo, kero čele hitro poližejo. Keliko staréši pa červek biva, teliko več kermna kaša diší po médi ino dobiva žučkasto farbo, ino še itak bole sladko diší ona kratko pred zadelanjom ležnic, nadobi zadnič zelenkasto-žuto farbo ino kiselnato sladki duh. Naj več sladkosti pa imá le matíčna kermna kaša. Blizo vsi čelari mislijo, da se kermna kaša skos čele iz meda cvetne moke, vode ino gnojišnice
