Pojdi na vsebino

Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/45

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

29. Jeli matíca ne imá še več imén?

Imá. Ludjé so nekda mislili, da je ona sama (čelak) možka čela v' roji, ino njo zato vajvoda, krala, cara imenuvali. Od keliko časa pa znamo, da je ona le ženskega spola, se ji je od nekih htelo davati ime vajvodica, kralica, carica; alipa naj pravej jo imenujemo matico.

30. Kake spodobe je matíca?

Na zvunenjemi teli imá ona vse z' delavnimi čelami ednako, alipa vsi samotni deli so vekši ino lepše podobe; telni zadek je bole dugi ino prišpíčen, ino ona ga, kak hitro je plodna včijena, za sobo vleče. Noge so dugše, tak da na njih med ovimi čelami veličestno hodi; njena farba je žučkasta, blizo zlatosvetla, pri nekih tudi arjavkasta; ralec je nekaj kračeši, kak pri delavnih čelah, ino zgorni telni del je večkrat temno arjavi, večkrat černkasti. One vse so ne edne velikote; kajti ene med njimi se skažejo celó zosebno velike; alipa vse so vidno vekše, kak delavne čele. Is popisanja ino obrazenja pa se ne navučímo matice prav poznati, temoč moremo jo živo viditi ino pregledati, či jo slišno poznati hočemo.