Pojdi na vsebino

Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/137

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

221. Jeli ne zmožemo zabraniti, naj z' odrojom odegnana rodna matica zavolo pomankanja satovja vu novemi koši svojih jajc ne bi pustila padati?

To znamo zabraniti! ino sicer skos to, da koši, od kerega se odroj dela, namesto praznega svitka ali skladnika, snažen s' praznim čistim satovjom nanosen svitek ali skladnik napostavimo, ali za podlago damo; matica leže nató kčasi svoje jajca vu prazne ležnice, ino skos to se nam zredí roj hitro na veliko imenitnost. Take s' praznim sotovjom nanošene svitke ali skladnike moremo na toti konec dobro zadelane iméti, naj se skoz nikaj ne odsnažijo, ino vu dobri sranbi zderžavati.

222. Jeli bodo odroji, kere is stoječih skladov delamo, pa tudi stoječi skladi?

To stoji v' lastni voli vsakega čelara; mi zato znamo vse odroje, kere is stoječih skladov delamo, tudi vu ležeče sklade preobernuti, da se s' totimi ležej pustí delati.

223. Kak se to zgodi?

Mi naredimo vu pokrivali praznega svitka ali skladnika, kerega pred izganjanjom roja stoječemi skladi zgorah napostavimo, letno lukno, ino sicer tak, da pogače,