ti doperneſsel s’ preusetnimi, s’ nevoſhlivimi, s’nezhiſtimi miſlami? Kaj bo is tebe dones, al jutri? Ah obèrni ſe k’ Bogo, ponishej ſe, proſsi sa odpuſhanie, pokuro oblubi, ínu pobulihanje tuojga shiulenja.
Punctum 2dum. Premiſli, kar uzhy S. Thomas Aquin, de je vezh Angelov, koker je svesd na nebi, inu tih ta tretje dev ſo Luciſerjovimo greho pèrvolili, inu sato ſo uſsi shnym red pogubleni vekomej. O Miloſtvi Bog! sakai ſi uſse pogubil? jeſt neuredna ſtuar ſe ſizer lètèj tuoji ſodbi ſoper napoſtavim, temuzh ſamu odprem miſli mojga ſèrza, inu rezhem, dèbè morebiti sadoſti bilu, keb’ ne uſse, ampak ly nikatere, namrezh tih drugih sapelvavze pogubil. Raunu, koker u’ enim Mejſti, kadar ſe Purgarji ſuojmo Goſpodo u’ punt poſtavijo, Goſpod nasavershe uſse, ampak ly tiſte, kateri ſo ti pèrvi punt sazhèli; tok’ tudi s’ timi drugimi Angeli bè ſe moglu poterplenje imeti, sa to, kir ſo od teh pèrvih sapelani bili. Enaka navada je pèr Soudatih, kadar nyh veliku sholnerſka sapovid prelomijo, néſo uſi, ampak je ſamu ta deſseti k’ ſmerti obſojen. Toku (meinim jeſt) bè ti, moj Bog, bil prov obernil s’ timi hudobnimi Angeli, ke bè ne bil uſse, ampak ly nikatere pogubil. Аl’ kaj govorim? prevezh preusetnu ſim ſe s’ teboi, О Bog, u’ praudo ſpuſtil. Proſſim, saneſſi moji neumnoſti. Jeſt sposnam, déſi po tuoji vezhni pravizi otel uſse pogubiti, kir ſi
