reſnizo rasodeva, in po njegovi beſedi, zhe jo sveſto dopolnjujemo, bomo vezhno shivljenje sadobili.
»Navaditi ſe moramo v’ vſih rezheh sa lépo luzhjo vere hoditi; to nam je potrebno sa naſhe laſtno svelizhanje, in tudi sa svelizhanje blishnjiga; letá luzh naſ prezhudno poterdi, in rasſvetli naſhe ſerza. Gotovo nam ne more nobena druga rezh ſerza napolniti in naſ po varni poti voditi, kakor le vezhne reſnize. Veruj mi, de kdor ſe opira na boshje reſnize, bo kmalo do kerſhanſke popolnamoſti priſhel, in bo samogel velike rezhí ſtoriti.« — Tako gorori ſ. Vinzenz.
S. Filip Neri, predinj je kako delo sazhel, poſebno zhe je bilo veliko, ſe je vſelej préd v’ molitvi perporozhil boshji previdnoſti; in s’ tem ſe je tako poterdil v’ saúpanji do Boga, de je vezhkrat rekel: Terdno saúpam, de bom od Goſpoda sadobil, karkoli ga bom proſil; sakaj pravi nam, de bomo vſe sadobili, karkoli ga bomo v’ molitvi s’ shivo vero proſili.[1]
»O Goſpod moje duſhe! kdo bi samogel to s’ beſedami isrezhi in na snanje dati, kar ti tiſtim dajeſh, ki na-te sſúpajo; in koliko tiſti sgubé, kteri she tako viſoko pridejo v’ notranji molitvi, de ſo samaknjeni, in po tem ſami na-ſe saúpajo!« — Pravi ſ. Teresija.
Ravno ta ſvetniza piſhe, de je posnala kriſtjane, ki ſo bili v’ poboshnoſti in v’ zhednoſtih tako deljezh priſhli, de ſo bili v’ molitvi vſi k’ Bogu povsdignjeni in vzhaſi samaknjeni, in ki
- ↑ Mat. 21, 22.
