prenaſhal. Kadar je kam ſhel po ſvojih opravilih, ſe ni nikoli pertoshil nad mrasam ali vrozhino ali vremenam; tudi ni imel navade pertoshiti ſe nad jedmi, ki ſo jih pred-nj poſtavili, ampak je vſe sadovoljno prejel, kakor is boshjih rok; ſhe veſél je bil, kadar je bil vzhaſi ſlabo poſtreshen, in je nar ſlabiſhi rezhi sa-ſe isvolil, kadar je le mogel.
Od brumniga mladenzha ſe bere, de kadar je she bliso ſmerti bil, in ko ſo duhovni njegovo duſho Bogu perporozhevali, je ozhi odperl in je okoliſtojezhim rekel: Ljubi moji bratje! meni ſe sdaj ravno tako sdi, kakor zhloveku, ki gre v’ ſemenj, in s’ malo dnarjem veliko blaga kupi. Glejte, bres de bi ga bil saſlushil, bom sdaj boshje kraljeſtvo prejel, sa tako malo terpljenja, ki ſim ga na ſvetu voljno preſtal. — ln po tem je mirno v’ Goſpodu saſpal.
S. Janes Klimak perpoveduje od ſpokorniga mladenzha v’ puſhavi, kteriga ſo njegovi vikſhi grosno ojſtro dershali; in tudi od vſih ſvojih tovarſhev je bil vedno sanizhevan. Kadar je ſ. Janes vidil, kako ta mladenizh po nedolshnim terpi, ſe mu je ſmilil, in ga je tedaj miloval in tolashil. Mladenizh pa mu je odgovoril, de je terpljenje njegovo nar vezhi veſelje, in njegovi tovarſhi ne ravnajo tako ſlabo s’ njim is hudobije, ampak po boshjim perpuſhenji, sato de ima perloshnoſt ſe v’ poterpeshljivoſti vaditi, in ſvojo duſho zhiſtlti, sakaj le s’ ognjem ſe slató zhiſti. — Dve leti po tem je leta mladenizh na ſmertno poſteljo priſhel, in je Boga in ſvoje tovarſhe sahvalil, de ſo mu perloshnoſt dajali terpeti. Po tem je s’ terdnim
