Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/7

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


saſadil na semljo dervo kerſhanſke reſnize, is kteriga ſo njegovi Apoſteljni mladike vseli, in ſo jih po zelim ſvetu saſadili, in jim perlivali,[1] dokler ſo ſe terdno vkoreninile, odraſtle, in ſad kerſhanſkih dobrih del obrodile. Na tih dreveſlh raſtejo slate jabelka, ktere ſo ſvetniki boshji tako pridno naberali, ſami sa-ſe in sa druge kriſtjane.

Nekoliko letih slatih jabelk, ki ſo nam jih ſvetniki nabrali, vam v’ teh bukvah is daljnje deshele poſhljem, preljubi moji Krajnzi! Lete slate jabelka ſo sraſtle na dvanajſlirih jablanah, ki ſe imenujejo: po- nishnoſt, pokorſhina, poterpeshljivoſt, saupanje, molitev, priproſtoſt ſerza, krotkoſt, pridnoſt v’ dobrih delih, satajevanje in satiranje ſamiga ſebe, ljubesin, popolnamoſt, sedinjenje s’ Bogam. Is tih jablan, ki ſo nar imenitniſhi v’ Jesuſovim vertu, bote v’ tih bukvah »slate jabelka« najdili.

Kakor pa veſtnar med ſvoje lepe jabelka kako seleno pereſize saplede, de je lepſhi viditi, kadar jih na miso da; ravno tako ſim tudi jeſt med beſede ſvetnikov kako ſvojo laſtno beſedizo sapledil, de vam bodo lete bukve bolj prijetne in umevniſhi.

  1. Kcr. 5, 6.