orden veliko zhaſno ſhkodo in sgubo terpel. Kadar je ſ. Vinzenz to svedil, je priſhel s’ veſeljem to novizo ſvojim duhovnam osnanit, in jim je rekel, de is tega ſe vidi, de jih Bog ſhe ni posabil, ker jih sdaj ſpet obiſkat pride, in per tej perloshnoſti jim je tudi povedal, de neki ſvet ſtar mosh je bil smiram bolehin in je imel veliko terpeti, pa je vſe s’ veſeljem in voljno preſtal. Po tem ſe je pa pergodilo, de eno zelo leto ni nobene bolezhine in teshave obzhutil, in je bil mozhno shaloſtin, ker ſe je bal, de bi ga ne bil Bog sapuſtil in savergel, ker ga ni vezh obiſkat priſhel.
Sveſti ſlushabnik boshji, Pater Avila, je bil na naglama po nozhi sholel, kadar ſo bili she vſi saſpali, in njegove bolezhine ſo ſe tako mnoshile, de je miſlil, de bo mogel umreti, pa vender ni hotel nobeniga poklizati, ker je bil tega terpljenja veſél. Ali na sadnje ſo njegove bolezhine tako velike potlale, de je sazhel Boga proſiti, de naj mu jih polajſha; in kmalo po tem je saſpal; in sjutraj, ko ſe je shudil, ni nobene bolezhine vezh obzhutil. Kadar je to vidil, mu je bilo mozhno shal, de je Boga polajſhanja proſil, ker je bil s’ tem lepo perloshnoſt terpeti sgubil.
»Nobena rezh nam ne more toliko gotoviga troſhta dati, kakor terpljenje in sopernoſti; sakaj terpljenje naſ Kriſtuſu, Goſpodu naſhimu, podobne ſtori, in ta podobnoſt je nar gotovſhi snamnje, de ſmo isvoljeni sa nebeſa.« — S. Vinzenz.
Nobedin ni te reſnize bolj ſposnal, kakor ſ. Andrej Apoſtelj. Kadar je krish sagledal, na
