grenke, is boshjih rok voljno in hvaleshno prejme in ſe jih sveſtó poſlushi.
»De ſi bomo lepe zhednoſti in ſploh kerſhanſko popolnamoſt perdobili, in de bomo priſhli do sedinjenja s’ Bogam, ſi moramo kak lep sgled pred ozhí poſtaviti, po kterim bomo ravnali vſe ſvoje dela in ſvoje persadevanje.
Ali gotovo je, de lepſhiga in boljſhiga sgleda ne moremo najditi, kakor sgled, kteriga nam je Bog ſam v’ perſhoni ſvojiga preljubiga ˛Sina pred ozhí poſtavil; in narſrezhniſhi je, kdor nar sveſtejſhi letá sgled poſnema. To naj bodo tedaj naſhe bukve, to naj bo naſh ſhpegel v’ kteriga moramo pogledati v’ vſih rezheh in v’ vſih pergodbah, to je, moramo premiſliti, kako je ravnal Jesuſ v’ tej rézhi, in kakoſhin nauk nam je sapuſtil v’ tej rézhi ali v’ tej pergodbi. In po tem ſi terdno persadevajmo po njegovim nauku in sgledu ravnati.« — Tako uzhi zhaſtitljivi ſ. Vinzenz.
Kakor leta ſvetnik druge uzhí, tako je tudi ſam ravnal. Njegova navada je bila, v’ vſih rezheh, v’ vſih miſlih, beſedah in delih nepremakljivo na Jesuſa gledati in ga sveſto poſnemati. Kadar je imel ſvetovati, ſvariti ali uzhiti, je narpred s’duſhnimi ozhmi v’ Jesuſovo shivljenje pogledal, de je v’ njegovim sgledu ali v’ njegovih beſedah kej enakiga najdil; in to je poſnemal. In s’ letó navado je do velike podobnoſti s’ Jesuſam, in do sedinjenja s’ Bogam priſhel.
»Ah! kako nam bo shal na konzu shivljenja, kadar bomo vidili veliko ſhtevilo lepih naukov in sgledov, ki nam jih Jesuſ daje in ki nam
