Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/242

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


de je ona tiſta, ki je bila k’ ſmerti obſojena, ne pa leta ſoldat. On pa je terdil, de je on sdej k’ ſmerti peljan, in nobedin drugi. — In tako ſta ſe nekoliko zhaſa prepirala, is velike ſvete ljubesni edin do drusiga, dokler ni Bog njima obema gnade dal, krono marternikov prejeti.

»Ni sadoſti, de imamo ljubesin do blishnjiga, ampak moramo tudi dobro premiſliti, kakoſhna je, in zhe je prava. Zhe blishnjiga le sato ljubimo, ko nam dobro ſtorí, to je, ko naſ ljubi, in ko nam kej dobizhka, zhaſtí ali veſelja perpravi, je naſha ljubesin le naturna, in táko tudi shivali imajo. — Zhe blishnjiga le savolj kake dobre laſtnotli ljubimo, ki jo v’ njem vidimo, poſtavim sato ko je lep, ko je prijasin, ko ima enake miſli s’ nami, ko je prijetin, zhe ga le sato ljubimo, je naſha ljubesin imenovana prijasnoſt, in to tudi neverniki imajo. — Ali ne perva in tudi ne druga ni prava ljubesin, ampak le ljubesin bres saſlushenja, sato ko le is nature pride in je ſpremenljiva, kakor natura. — Zhe poſtavim blishnjiga le sato ljubimo, ko je dober ali lep, ali ko je naſh prijatel; kaj pa bo s’ naſho ljubesnijo, zhe leta naſh blishnji neha biti dober ali lep, ali naſh prijatel, ali zhe zlo naſh ſovrashnik poſtane? Zhe ſe ſtava podere, na ktero je bila naſha ljubesin poſtavljena, kako bo samogla naſha ljubesin obſtati? — Prava ljubesin do blishnjiga, ktera ſama je saſlushljiva in ſtanovitna, je tiſta, ki pride is ljubesni do Boga, po kteri ljubimo blishnjiga v’ Bogu in savolj Boga; to je, sato ki je to Bogu dopadljivo, de