Glejte kako ſe leti kriſtjani med ſabo ljubijo, kako edin drusiga ſpoſhtujejo, kako ſi per vſaki perloshnoſti persadevajo, edin drugimu kej dobriga ſtoriti, in ſo zlo perpravljeni edin sa drusiga umreti.
˛S. Hieronim piſhe od ſvetiga Janesa evangeliſta, de kadar je bil she tako ſtar, de she ni mogel vezh ſam hoditi, ampak de ſo ga mogli njegovi uzhenzi podpirati in v’ sberaliſhe kriſtov voditi, in kadar she ni mogel vezh dolgih pridig delati, jim je vſelej le te beſede rekel: Ljubi moji otrozhizhi! ljubite ſe med ſeboj. Njegovi poſluſhavzi ſo ſe nasadnje navelizhali, smiram ravno te beſede ſliſhati, in ſo mu rekli: Ozhe, sakaj nam smiram ravno te beſede pravite? — In letá ſveti apoſtelj, ki je bil veſ poln ljubesni do Boga in blishnjiga, jim je odgovoril: Sato vam smiram te beſede pravim, ker to je sapoved Goſpodova; in zhe ſamo to ſtorite, bo she sadoſti.
˛S. Franziſhka Fremiot, ki je shelela, ſvoje nune v’ pravi ſveti ljubesni poterditi, je ukasala, lete lepe beſede ſvetiga Pavla na sid sapiſati, kjer ſo nune smiram mem hodile. Ljubesin je poterpeshljiva, je dobrotljiva; ljubesin ni nevoſhljiva, ne ravná krivizhno, ni prevsetna, ni zhaſtí sheljna, ni lakomna, ſe ne jesí, ne miſli nizh hudiga ... Vſe preterpí, vſe véruje, vſe upa, vſe preneſe [1] — Leto piſanje je ſveta Franziſhka imenovala kloſhterſki ſhpegel. — Kadar je po tem ktera nuna kej soper ljubesin do blishnjiga pregreſhila, jo je poſlala,
- ↑ I. Kor. 13, 4-7.
