»De ſi ne bote saſtojn persadevali duſhe k’ Bngu obrazhati, morate prijetno olje krotkoſti v’ vino ſvoje gorezhnoſti vliti, sato de vaſha gorezhnoſt ne bo prevezh ojſtra, ampak dobrotljiva, mirna, poterpeshljiva in polna uſmiljenja. Sakaj zhloveſhko ſerzé je tako vſtvarjeno, de s’ ojſtroſtjo le ſhe bolj terdo poſtane, krotkoſt pa ga popolnama omezhí. Sravin tega ſe moramo ſpomniti, de Jesuſ Kriſtuſ je priſhel poshegnat dobro voljo; in zhe mu prepuſtimò ſvojo dobro voljo, de naj jo on vodi, naſhe dobro persadevanje ne bo saſtojn.« — Pravi ſ. Franziſhk Salesi.
Ravno leta ſ. Franziſhk je tudi s’ nar terdovratniſhmi greſhniki s’ veliko ljubesnijo in krotkoſtjo ravnal, in ſi je persadeval, jih le s’ dobroto in prijasnoſtjo ſpreoberniti in k’ pokori perpeljati; sakaj duh dobrote je duh boshji. — Enkrat ſe mu je velik greſhnik ſpovedoval, in je ſvoje grehe tako pravil, de je bilo viditi, de jih zlo nizh ne obzhuti, in de mu ni nizh shal, de je s’ njimi Boga rasshalil. Kadar je ſ. Franziſhk to vidil, ſe je sazhel v’ ſpovednizi jokati. Greſhnik je miſlil, de ſe mu je kej pergodilo, in ga je vpraſhal, kaj mu je; ali ſ. Franziſhk mu je rekel, de naj ſe le naprej ſpoveduje. Po tem je letá greſhnik ſhe druge grehe, ki ſo bili ſhe hujſhi kakor pervi, povedal, in je ravno tako malo shaloſti in duha pokore pokasal, kakor od sazhetka; in ſ. Franziſhk je smiram sdihoval in jokal. To ſe je temu zhloveku zhudno sdelo, in ga je tedaj vpraſhal, sakaj ſe tako joka. — Sato ko ſe ti ne jokaſh! mu je odgovoril ſveti ſhkoſ. — Te beſéde in letá perſerzhna
