prepuſti boshji previdnoſti, bres tiſtiga nepokojniga premiſhljevanja, kakó ſi jih opravil; s’ tem boſh veliko préd do popolnamoſti priſhel. — Mladenizh je ſveſto po tem ſtóril, in je v’ kratkim zhaſu duſhni mir sadobil.
»De naſ ne bo laſtna ljuhesin goljſala, kadar ſodimo ſvoje rezhi in opravila, ſi moramo miſliti, de ſo opravila drugih ljudi, in de je naſha dolshnoſt jih ſoditi, bres laſtniga dobizhka, ampak le po pravizi. In ravno tako ſi miſlimo, de opravila in rezhí drugih ljudi ſo naſhe laſtne.« — Tako pravi ſ. Ignazi Lojola.
Spominja vredin je nauk, ki ga je neki boshji ſlushabnik ſvojimu prijatlu dal, rekozh: Predinj ſodiſh djanje ali govorjenje kakiga zhloveka, premiſli hitro, kaj bi ti miſlil in v’ ſerzu ohzhutil, ko bi tvoje djanje ali tvoje govorjenje bilo, in ko bi ga kdo drugi ſodili imel; in po tem glej, de vſe po ljubesni do Boga in do blishnjiga opraviſh.
»Kako dobro bi bilo to sa naſ, ki bi nam Bog v’ ſerze poloshil ſveto sanizhevanje laſtniga veſelja in troſhta, kteriga naſha natura tolikanj poshelí; kakor je, poſtavim, to, de bi ſe nam vſi ljudje prijasno in podloshne ſkasali, in de bi nam, vſe po volji ſhlo. — Proſimo ga, de nam gnado da, de bo njemu dopaſti naſhe nar vezhi veſelje, de bomo le to ljubili, kar on ljubi, in le v’ tem dopadenje najdili, kar njemu dopade.« — Tako govori ſ. Vinzenz.
S. Dorotej je bil grosno uzhen in moder; ali vender je v’ vſih perpuſhenih rezheh rad nauke in miſli drugih prejel, in ſe je njih rasſojenju rad podvergel, deſiravno je vezhkrat
