Pojdi na vsebino

Stran:Anton Jansa Cebele 1792.djvu/48

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

ſibelle (§. 13.) inu ſzer, savol ſilne ſkerbi, ne eno ſamo, ampak vezh, pa vender ne uſse na enkrat, ampak toku, de bode sdęj ena, sdęj ta druga svalena.

§. 39.

Roji.

Koker hitro ta ſtara domazha Matiza, to samęrka, de je ena mlada na blisu godna, katira ima sa njo Pohiſhtvo vishat, tok ſi napręj uſame (zhe lę Vreme perpuſti) ſhe nektere Dni, pręd koker ta mlada ven slęse, s' enim velikem Thalam zhębęll, katire nji svęſte oſtanejo, Pajn sapuſtiti, ven sletęti inu sa ſę, inu te ſvoje eno drugo Prebivalſhe iſkati, leto ven Letejnje ſe imenuje Roj.

Kir pa te mlade zhębęlze, inu Matiza Letejnja niſso navajene (§. 6.) tok ſe v'trudjo, preden uſsa Druſhba ven is Pajnu sleti, tok ſe per bliſhej na en kraj uſsędejo, de ſe na nektere Vre ſpozhijejo; zhębęlle pak, koker Matizne nar svestęjſhi Tovarſhize, katire Matizo nikol ne sapuſtę, ſe rauntam, kir ona ſedy, na en kup ukupęj ſpravjo, inu vezhi dęll na ene Vęje