Stran:Anton Jansa Cebele 1792.djvu/189

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


§. 196.

Okovarnoſt.

Tok tędęj moreſh zhębęllę dobro okovarit, inu zhe imaſh tak zhębęllnak, katir je od ſpręd s’ Latami, inu tudi od ſpręd, inu na ſtrani s’ Uratami previden, bode nar boll, zhe Pajnove v’ zhębęllnako puſtiſh, s’ ſlamo sapashiſh, tę ſlabe bol, tę mozhne pa mejn, inu vſse Urata sapreſh. Na tako Visho bodo tudi per vęlkimo Mraso eno ſrędno Gorkoto imęle, zhe pa Vreme toplęjſhi rata, tok pa tę prędne Urata odpri.

Zhe pa nimaſh taziga zhębęllnaka, tok moreſh Pajni na en ſuhi, temen , inu pokojni kręj, kir ſe ne bode ſtręſsalo, preneſti; tę ſlabe Pajni takrat ukop poſtavi, satu, de nje per vęzhimo Mraso loshej na enkrat ſkup odęneſh, al pa h’ njem pomęrkaſh, bres tiga, de bi ti mozhnęiſhi drashov.

Zhes simo pojdi vezhkrat poſluſhat, al tiho ſedijo, al kęj ſhtime, al kai sa eno ſhtimo od ſebe dajo, pa leta Poſhluh more ſe tok tiho sgodit, kolker moreſh; zhe tiho ſedijo, tok je dobro snamine, takrat imajo rauno sadoſt