Stran:Anton Jansa Cebele 1792.djvu/119

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


§. 118.

Sprute govor.

Nekteri pa lę naſpametni zhębęllar porezhe:

1. Is vezh Pajnov ſe ja lohku vezh odsame, koker pa is enga ſamiga?

2. Al ſęj more uſse enu biti, zhe is vezh Pajnov raun tulkajn dobim, koker is eniga ſamiga?

Odgovor:

Dobru premiſsli, de

1. zhębęlle, kader ſe h' Roju perpraulajo, inu ſe rojijo, tudi v' tęm novimu Pajnu novu ſatovje dęlajo, veliku zajta samudijo, v' katirmu bę ble lohku veliku Medu, inu Vojſka nabrale[1].

2. Dobro vęſh: de je vęzh Dęll malo odjemavat, kader je veliko Rojov, zhe ni prov dobru Lęjtu sa zhębęlle, katiru ſe pa malu kędęj permiri.

3. Per goſtih Rojah ſę vezhkrat v' Navarnoſti tok dobro ob Roje, koker ob ſtarze priti.

  1. Per odjemavanju ſę vezhkrat lohku pomirkov: de ſę od eniga ſamiga mozhniga Pajnu vezh dobiv, koker od 3. al 4. ſlabih.