Pojdi na vsebino

Storije iz gornjegrajskega okraja/Zlato na Okrešlju

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Zaklad v Olševi Zlato na Okrešlju
Storije iz gornjegrajskega okraja
Fran Kocbek
Zlato v Rogatcu
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Neki Lah je vsako leto prihajal preko Kamniškega sedla na Okrešelj. Na planšericah je navadno veliko počil, popil malo mleka, potem pa je šel in nesel s seboj slatinsko steklenico (1,5 l). ko pa je prišel nazaj, je prinesel steklenico polno zlata. Vedel je namreč za studenec, čigar voda prinaša s seboj zlato. Pod studenec je postavil steklenico, zlato je padalo na dno steklenice, voda pa se je otekala. Po enem letu je bila steklenica polna zlata. In Lah je prišel vsako leto, vedno ob istem času, vzel polno steklenico, prazno pa postavil pod studenec. Tako je Lah dolgo prihajal po zlato. Ko pa je opešal in slutil smrt, je na smrtni postelji dal svojima sinoma listič papirja, na katerim je bilo načrtano, kje je ta studenec. Povedal jima je, da naj iščeta »v tretji gori od Matka kraj stene blizu vode, s katero ploščo pokrit studenec.« Sinova sta se napotila in šla iskat zlatega studenca, ki ga pa nista mogla najti. Tudi več domačinov je pozneje iskalo, toda nobeden ni imel sreče. Solčava.