Storije iz gornjegrajskega okraja/Zlato na Okrešlju

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zaklad v Olševi Zlato na Okrešlju
Storije iz gornjegrajskega okraja
Fran Kocbek
Zlato v Rogatcu
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Neki Lah je vsako leto prihajal preko Kamniškega sedla na Okrešelj. Na planšericah je navadno veliko počil, popil malo mleka, potem pa je šel in nesel s seboj slatinsko steklenico (1,5 l). ko pa je prišel nazaj, je prinesel steklenico polno zlata. Vedel je namreč za studenec, čigar voda prinaša s seboj zlato. Pod studenec je postavil steklenico, zlato je padalo na dno steklenice, voda pa se je otekala. Po enem letu je bila steklenica polna zlata. In Lah je prišel vsako leto, vedno ob istem času, vzel polno steklenico, prazno pa postavil pod studenec. Tako je Lah dolgo prihajal po zlato. Ko pa je opešal in slutil smrt, je na smrtni postelji dal svojima sinoma listič papirja, na katerim je bilo načrtano, kje je ta studenec. Povedal jima je, da naj iščeta »v tretji gori od Matka kraj stene blizu vode, s katero ploščo pokrit studenec.« Sinova sta se napotila in šla iskat zlatega studenca, ki ga pa nista mogla najti. Tudi več domačinov je pozneje iskalo, toda nobeden ni imel sreče. Solčava.