Storije iz gornjegrajskega okraja/Vrag in menih

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
← [[Storije iz gornjegrajskega okraja/Pust na Verdeljem|]] Vrag in menih
Storije iz gornjegrajskega okraja
Fran Kocbek
Pogrebci – kvartavci
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Nekoč se je vračal menih frančiškan iz Solčave, kjer je pomagal domačemu župniku pri cerkvenih opravilih, domov v Nazarje. Ko je prišel do kmeta Belšaka, je zvedel da leži hlapec na smrtni postelji. Ta hlapec je bil copernik ('coperjen'). Preden je začel coprati, je moral zato vragu obljubiti dušo. Menih je šel takoj k njemu in mu je toliko časa prigovarjal, da ga je spovedal in sprevidel za smrt ter tako otel dušo vragu. Menih se je nato napotil dalje. Ko je prišel do Teberske brvi, ga je pričakal vrag, ki mu pravi:»Tega na Beli (pri Belšaku) si mi otel, onega pa ki leži za Vratmi (pri Zavratniku) pa mi ne boš.« Menih, ki za tega bolnika ni vedel in je še le od vraga zvedel zanj, je hitro šel Zavratniku in otel še dušo tega bolnika, ki je bil tudi čarovnik. Vrag pa je bil tako razkačen, da je močno zatulil in se z žarečim vozom peljal po skali pri Teberski brvi. In tira, koder se je vozil, se še danes poznata, da lahko vsak vidi, da je res. Solčava.