Storije iz gornjegrajskega okraja/Divja jaga pod Št. Lenartom
← Divja jaga | Divja jaga pod Št. Lenartom Storije iz gornjegrajskega okraja Fran Kocbek |
Divja jaga v Grohotu → |
|
Prejšnje čase ni bilo varno zvečer po večerni luči hoditi izpod strehe, posebno na kvaterne in mlade sobote*7) ne, kajti tačas je bila zunaj često divja jaga in kogar je zalotila, je bilo po njem. Kadar je bila divja jaga, je bilo slišati lajanje psov, vpitje gonjačev, pokanje pušk in cviljenje divjačine. In ves ta hrup je v kratkem času obhodil velike daljave. Pod Št. Lenartom *8) je imel kmet Tomažič mlin. Neko kvaterno soboto je šel v mlin, da bi zmlel meh pšenice. Toda nastala je noč, še preden je bil gotov. Ko je natovoril meh na rame in mislil oditi, je naenkrat zaslišal divjo jago. Hitro je stopil pod kap in se stisnil k steni, vendar pa je del bedra molel izpod kapa. Moral pa bi biti cel zakrit od kapa, ker je moč divje jage segala do hišnega kapa. Divja jaga se je vedno bolj bližala. Ko je bila že blizu, je Tomažič naenkrat začutil v stegnu hudo bolečino. Ko pa je ta hrup potihnil, je komaj prilezel domov, tako ga je bolelo. Zdravil se je potem na vse načine, pa nobeno zdravilo mu ni pomagalo. Nazadnje je še šel v Železno Kaplo k župniku, mu vse povedal ter ga vprašal za svet. Ta pa mu je svetoval, da naj gre ob letu, v istem času ob isti uri k mlinu in naj ravno tako stoji pod kapom kakor pred letom. In Tomažič je res storil tako. Ko je prišla divja jaga do njega, sliši neki glas, ki pravi:»Lani sem v ta štor zapičil sekiro, letos jo bom pa vzel.« V tem pa je tudi čutil, da je bolečina izginila iz bedra. In ko je minila jaga, je vesel odšel domov, ker je imel zopet zdravo nogo.
- 7) Mlada sobota je prvo po mlaju.
- 8) Na Koroškem proti Železni Kapli.