Pojdi na vsebino

Storije iz gornjegrajskega okraja/Žalžene pri Radošniku

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Žalžene pri Kosu Žalžene pri Radošniku
Storije iz gornjegrajskega okraja
Fran Kocbek
Žalžene in deklica
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Pri Radošniku so nekoč predivo vili. Zvečer je prišla žalžena in je rekla:»Dokler ne boš ̒konec̒, bo kar teklo; kadar boš pa rekla ̒konec̒, bode kar samo steklo.«


Nekoč so kmetu Radošniku prinesle žalžene klopčič preje in so rekle, da ne smejo nobenemu povedati, da ima tudi ta klopčič konec. In kadar so imeli pri Radošniku tkalca, je ta tako dolgo tkal, dokler so hoteli, in klopčič se ni nikdar stekel. Nekoč so le povedali nekomu o čudnem klopčiču. In ko so drugo zimo imeli zopet tkalca, se je ta klopčič stekel kakor vsak drug.

Solčava