Stoj, sončece, stoj!

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Vse prav! Stoj, sončece, stoj!
Poezije
Simon Gregorčič
Objame naj me večni mir
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Stoj, sončece, stoj!
Saj radi te gledajo tu milijoni,
še dalje, še dalje nakloni
žar zlati jim svoj! -
Stoj, sončece, stoj!

Stoj, sončece, stoj!
Kaj bilo brez tebe vse zemlje bi lice?
Brezkončne, peklenske temnice -
če neha tvoj soj!
Stoj, sončece, stoj!

Stoj, sončece, stoj!
Rast dajaj vonjavim, stobojnim cveticam
na radost mladenčem, deklicam,
beročim plod tvoj!
Stoj, sončece, stoj!

Stoj, sončece, stoj!
Le glej, kako mak in dekla zarudeva,
čuj, mladec in slavec prepeva
prepestri spev svoj!
Stoj, sončece, stoj!

Stoj, sončece, stoj!
Življenja veselim prerano ne vtoni,
čeprav že obilo so oni
užili del svoj!
Stoj, sončece, stoj!

Stoj, sončece, stoj!
Jaz slepec te vžival pač nisem ko oni,
zato še ne vtoni, ne vtoni -
dolg dan naj je moj!
Stoj, sončece, stoj!