Stava za šalo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stava za šalo.
Anonimno
Izdano: Domoljub 5. maj 1892 (5/9), 107
Viri: dLib 9
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Neki dunajski bogatin je pred nekaterimi leti napravil čudno stavo. Rekel je: Jaz lahko naredim, da me policaji čez pol ure zapró, ne da bi bil pri tem kaj zagrešil proti postavi. Drugi so rekli, da tega ne more storiti. In tako se je naredila velika stava. — Bogatin gre urno domov ter naroči prav strgane obleke in se v tej obleki poda v najbolj imenitno kavarno na Dunaju, katero je pri stavi določil s svojimi prijatelji in kjer so bili ti že tudi zbrani. — Tam zahteva črne kave. Natakar jo prinese. »Koliko velja kava?« — »Dvajset krajcarjev!« — »Dvajset krajcarjev!« zakliče strgani gost ves prestrašen, »jaz imam samo deset krajcarjev.« Natakar mu pojasni, da se tukaj ne dá nič dogovarjati. Navidezno v zadregi, stika strgance po vseh kotih in žepih ter jih prevrača, da bi dobil kak denar. — »Prosim,« pravi naposled čudni gost, »vzemite danes teh deset krajcarjev, jutri vam prinesem še drugih deset.« — »Ne! to ne gre,« pravi natakar, »mi le poštenim gostom kaj zaupamo.« — »Ako ni drugače,« stika strgani gost ter sezuje pri tem čevelj raz nogo ter vzame iz njega zaviti papir. Bil je bankovec za tisoč goldinarjev. — »Prosim,« reče natakarju, »deset krajcarjev sem vam dolžan. Zaračunite si jih ter mi vrnite 999 gld. 90 kr.« — Nekdo to vidi, trdno je prepričan, da je ta capin tisočak vkradel, ker ga je skrival na takem nenavadnem kraju, zato pokliče policaja, češ, da naj tega nevarnega tata zaprè. Res vlečejo capina v zapor. — Tu seveda se stvar kmalu pojasni. Bogatina izpusté in ta vesel pride med svoje prijatelje ter vzame veliko stavo, katero je, kakor dogodek spričuje, prav pošteno zaslužil.