To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Neki dunajski bogatin je pred nekaterimi leti napravil
čudno stavo. Rekel je: Jaz lahko naredim, da me
policaji čez pol ure zapró, ne da bi bil pri tem kaj zagrešil
proti postavi. Drugi so rekli, da tega ne more storiti.
In tako se je naredila velika stava. — Bogatin gre urno
domov ter naroči prav strgane obleke in se v tej obleki
poda v najbolj imenitno kavarno na Dunaju, katero je pri
stavi določil s svojimi prijatelji in kjer so bili ti že tudi
zbrani. — Tam zahteva črne kave. Natakar jo prinese.
»Koliko velja kava?« — »Dvajset krajcarjev!« — »Dvajset
krajcarjev!« zakliče strgani gost ves prestrašen, »jaz imam
samo deset krajcarjev.« Natakar mu pojasni, da se tukaj
ne dá nič dogovarjati. Navidezno v zadregi, stika strgance
po vseh kotih in žepih ter jih prevrača, da bi dobil kak
denar. — »Prosim,« pravi naposled čudni gost, »vzemite
danes teh deset krajcarjev, jutri vam prinesem še drugih
deset.« — »Ne! to ne gre,« pravi natakar, »mi le poštenim
gostom kaj zaupamo.« — »Ako ni drugače,« stika
strgani gost ter sezuje pri tem čevelj raz nogo ter vzame
iz njega zaviti papir. Bil je bankovec za tisoč goldinarjev.
— »Prosim,« reče natakarju, »deset krajcarjev sem vam
dolžan. Zaračunite si jih ter mi vrnite 999 gld. 90 kr.«
— Nekdo to vidi, trdno je prepričan, da je ta capin tisočak
vkradel, ker ga je skrival na takem nenavadnem kraju,
zato pokliče policaja, češ, da naj tega nevarnega tata
zaprè. Res vlečejo capina v zapor. — Tu seveda se stvar
kmalu pojasni. Bogatina izpusté in ta vesel pride med
svoje prijatelje ter vzame veliko stavo, katero je, kakor
dogodek spričuje, prav pošteno zaslužil.
