Starec pod drevésom

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Sôlnčnica in gèrm Starec pod drevésom
(Pesni)
Fran Serafin Cimperman
Lastni príd
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Alegorija

Pred málo hišo drevó stojí,
Jesén premèrzla je rumení,
In líst za lístom odpada žé,
Zdaj, zdaj so vêje mu vse golé.
Pod njím pa starec sivó glavó
Beséde pravi vesél takó:
„Minúl, drevó, te je cvétja kràs,
Ki ga bil dál ti pomládni čás;
Zbežála dávno pa je pomlád,
Jesén te práša, kjé ímaš sád?
Ker slána vmoríla ti níj cvetú,
Obílo dalo si zdaj sadú.
Zató nikár ne žalúj, drevó,
Glèj, saj je tudi z menój takó:
Vesél in mlad sem bil tudi jaz,
Cvetóč, prijazen bil moj obraz,
Rujávi bilí so kdaj lasjé,
Vbelíle pa jih skerbí hudé.
Pravíce hôdil sem vselej pót,
Ogíbal skerbnó pregréh se, zmót.
Ker dôbro délal sem svoje dní,
Za-tó me stárost še veselí.
Nikár, drevó, ne žalúj sedàj,
Saj pómlad vse ti spet dá nazàj;
Cvetélo lépše boš ko poprèj,
Zelênje pride ti spet iz vêj.
Líst zádnji pade ti néki dán,
Ko nêsli bodo me v gròb temán.
Pomládi čakal bom v njêm nové,
Ko zàčne biti mi spet sercé;
V življênje zbúdil se bom novó,
Ki bo brezkônčno in presladkó.“