Srečni mrak
← Prvi poljub | PSrečni mrak (Pesmi) Fran Levstik |
|
Mrak je padal,
luna je vstajala,
moja draga
šla je proti domu.
"Naj grem s tabo,
naj te spremim, duša!
Sonce davno
že je za gorami."
"Kaj bi mislil,
kdor bi srečal naji?
Luna sveti,
zvezde se budijo."
"Saj ni dana
glasna jim beseda!" ——
"Al so dani
bistri jim pogledi!"
"Pot je dolga,
deve ste boječe;
tam za vrboj
vselej rado straši."
"Dragi, molči!
Kaj se izmišljuješ?
Saj se plašim
sama brez potrebe."
"Draga moja,
bati ni se treba!
Z mano pojdeš
in jaz pojdem s tabo."
Spremim Tono
preko vrtov sadnih
in iz vrtov
polju na ravnine.
Luna, zvezde
tiho lesketajo;
njej in meni
srce glasno kuje.
Tam na hribcu
stal je hramec beli,
v hramu sodje,
v sodih vince sladko.
Vrč je vzela,
vinca natočila,
sama pila,
meni piti dala.
Pa sva pila
v bistri kaplji vinski
šalo, radost,
pila sva ljubezen.
Al v nje dvoru,
oh, je luč brlela
proti nama
skozi okno malo.
"Srce moje,
stara mati čaka!
Pojva urno,
da ne ugasne sveče!"
Šla sva v mislih
tiho in počasi;
dragim dušam
bridka je ločitev.
Srce k srcu,
usta pa sva k ustom
pred nje dvorom
trdno pritiskala.
"Mati čuje,
iti moram, zbogom!
Dobro spančaj,
dragi, misli name!"
"Sladko spančaj,
lepo moje zlato!
Misli name,
ki te v srcu nosim!"