Spomlad (Valentin Orožen)

Spomlad
Val. Orožnovi spisi
Valentin Orožen

1832, Ahacel 1833,

Viri:	Valentin Orožen, Val. Orožnovi spisi, založil Ignacij Orožen, Celovec 1879, strani 18–20 (COBISS).
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Sneg za to leto slovo je že vzel,
Hranil je starček svoj čamar vesel,
Zebca zapela,
'Z parne zletela:
"Nisi me mrazek ti vzel!"

Slišiš po gaji prepevati tam!
Ptičke vesele spet prišle so k nam;
Kak' žvrgolijo!
Tebe budijo:
"Lepa nedolžnost le vstan'!"

Tamkaj po polji, po njivah povsod
Zgodaj prepeva škrjančekov rod;
Kvišk' se podaja,
Lepo obhaja
Solnca veselega god.

Tamkaj, kder solnce potoke srebri,
Pen'ca vesela na vrbi sedi,
Lepo prepeva,
In se ogreva,
Stvarnika svoj'ga časti.

Tebi stvarnica na smeh se drži,
Ona zdaj novo obleko dobi;
Travn'ke zelene,
Rož'ce rumene,
Kako nas to veseli!

Črešnja vsa bela na griču stoji,
Gleda na breskvo, ki v vrtu cveti;
Vse razcveteno
In omlajeno
Teb' se naproti smeji.

Vse se zdaj giblje, veselo živi,
Cvetu na vsakem bučel'ca sedi;
Tam po ravnini,
Lepi ledini
Fantič metulje lovi.

Tamkaj po solnčnatih holmcih – aj, aj!
Pridni pastirci imajo svoj raj;
Lépo igrajo,
V kolo skakljajo –
Hola! – kak' juckajo zdaj!

Mnogo veselja res vigred nam da,
Urno pa nas do poletja pelja;
Leto brž mine,
Jesen tud' zgine,
Zima nam roko poda.

Tak' bo minula tud' tvoja mladost,
Se spremenila življenja sladkost;
Vse bo minilo,
Vse se stemnilo,
Prišla bo smrtna britkost.